zadnja noč na gradu
napisal/a Goran Završnik, 24.8.2009 ob 02:01
Vseh šest let, kar delamo Kamfest, se mi zdi, da sem eden najbolj priviligiranih občanov. Celih štirinajst dni (najprej celo tri tedne) lahko kampiram v centru mesta, na vrhu Malega gradu. Prvo leto bolj ali manj sam, mal še Jug in Rok, v majhnem šotorčku, s starim radijem, da me ni bilo strah. Zdaj je kandidatov več, letos sem vsaj petkrat spal lepo doma, dobro, štirikrat pa v Evropi. Pa zdaj imamo gor internet, špila Playstation igre na projektorju, skratka, fajn. Za probat.
Tale noč je zadnja letos. Po sobotni žurki (Košir iz Kotlovnice in Gombač od Katalene sta vkup pekla čevape!!) je nedelja minila klasično post festivalsko, ko cel dan odvažaš neke male prčkarije in na koncu dneva misliš, da se ni nič zgodilo. No, se je. Park Evropa je tak kot prej, glavni oder pa čaka na Prozvokovce, da ga zjutraj razstavijo in da ga pošljemo dol v dolino z žerjavom.
Anja in Andraž gledata filmčke na Youtubu, jaz sem se ravno vrnil iz KUDa, kjer smo imeli impro predstavo. Oj kuud moj dom, kuud moj dom, sem včasih prepeval. Letos imam prvič občutek, da je Kamfest prerastel svojega vzornika.
Kamfest je letos poleg ostalih res dobil vlogo pokazatelja kamniških problemov (in dobrih stvari, seveda) Več o tem v različnih analizah in evaluacijah v tednih po festivalu. Najprej še malo hardverskega važenja z žerjavom. Potem nekaj dni hoje po Kamniku in posedanja po lokalih v smislu: Mi smo prijeli boga za jajca. Potem Katarinino poročilo o finančnem stanju. Vrnitev na trdna tla. Kreganje, kdo je kriv. Obdobje malodušja. Počasno okrevanje. Od tu naprej pa ne vem več.
Fino je bilo letos, in najbolj naporno in zajebano do sedaj.
Tale noč je zadnja letos. Po sobotni žurki (Košir iz Kotlovnice in Gombač od Katalene sta vkup pekla čevape!!) je nedelja minila klasično post festivalsko, ko cel dan odvažaš neke male prčkarije in na koncu dneva misliš, da se ni nič zgodilo. No, se je. Park Evropa je tak kot prej, glavni oder pa čaka na Prozvokovce, da ga zjutraj razstavijo in da ga pošljemo dol v dolino z žerjavom.
Anja in Andraž gledata filmčke na Youtubu, jaz sem se ravno vrnil iz KUDa, kjer smo imeli impro predstavo. Oj kuud moj dom, kuud moj dom, sem včasih prepeval. Letos imam prvič občutek, da je Kamfest prerastel svojega vzornika.
Kamfest je letos poleg ostalih res dobil vlogo pokazatelja kamniških problemov (in dobrih stvari, seveda) Več o tem v različnih analizah in evaluacijah v tednih po festivalu. Najprej še malo hardverskega važenja z žerjavom. Potem nekaj dni hoje po Kamniku in posedanja po lokalih v smislu: Mi smo prijeli boga za jajca. Potem Katarinino poročilo o finančnem stanju. Vrnitev na trdna tla. Kreganje, kdo je kriv. Obdobje malodušja. Počasno okrevanje. Od tu naprej pa ne vem več.
Fino je bilo letos, in najbolj naporno in zajebano do sedaj.
