Blog

Včeraj sem bila z eno malo Ljubljančanko in njenimi starši na popoldanski predstavi za otroke Moj dežnik je lahko balon. Bila je neverjetna množica otrok in njihovih staršev in starih staršev.

V Kamniku imamo res pravo »vojskov« malčkov. Taka publika te navda s prav posebnim občutkovm in energijo, ko gledaš male zvedave obraze kako reagirajo na dogajanje na odru, eni razumejo več, drugi manj, nekateri najmlajši bolj opazujejo odrasle in otroke okoli sebe, kot pa dogajanje na odru. In mi je prišlo na misel, da tukaj pravzaprav vzgajamo čisto novo publiko za kulturne dogodke v mestu.

Predvsem KDPM, pa tudi drugi ustvarjalci in organizatorji kulturnih prireditev vedo kako peklensko težko je premakniti ljudi iz naslonjačev in jih prepričati, da pridejo tudi pozimi in jeseni v Kulturni dom in drugam na predstave, otvoritve razstav in podobno. In spomnim se, da je Goran v enem od intervjujev oziroma zapisov dejal, da je treba ljudi preprosto ponovno navaditi, da se v mestu dogaja, in da se dogaja vse leto. To je prav gotovo tek na dolge proge in spremembe se ne zgodijo čez noč.

Sodeč po obisku Kamfesta s strani mladine tudi tukaj stvari tečejo v pravo smer. Prihajajo posamič, v skupinah, navdušujejo se nad nastopi kamniških skupin, kot tudi srbskega rocka, pa makedonskega etno-jazza, slovenskih rokerjev, no če pri glasbi sploh smemo pripenjati nacionalnost poleg. Vzgoja za različnost glasbe, nastopov, toleranost za poslušanje različnih zvokov in za druženje med seboj. In pa upam tudi za vzpodbudo k obisku naslednjega koncerta v Kulturnem domu z jesenjo, ki bo prišla.

Mateja