Blog

Violina je moj najljubši inštrument, zato, ker iz nje lahko izvabiš takšen razpon razpoloženj in občutkov kot po mojem skromnem mnenju iz nobenega drugega inštrumenta. In včasih sem si želela, no če povem čisto po resnici si še želim, da bi ta inštrument znala igrati.

Potem pa slišiš nekoga, ki igra na violino tako, da ti vzame sapo, ko ždiš na svoji skalci na vrhu Malega gradu in strmiš v njegove prste in jim ne slediš, strune pokajo, Lajko Felix s svojim kolegom pa igra in gode in pozabiš na vse. In rečeš, vau, a tudi tako je mogoče, tudi takšni zvoki lahko prihajajo iz inštrumenta, ko so melodije poskakovale, plesale, se valile…Mešanica v najboljšem pomenu te besede, folk, improvizacija, jazz, klasika, madžarske planjave in slovanska melanholija.

Vmes malo požvižga, celo nekaj malega zapoje z globokim glasom, ki se zdi, kot da ni njegov. Ko ne igra izgleda skoraj sramežljivo tam na odru, ko pa se začne melodija je pa čisto druga pesem.  

Mene je začaral in vsi, ki vas včeraj ni bilo na gradu ali pa vsaj pod njim, ste zamudili res izjemen nastop. Morda pride tudi naslednje leto. Če želite prisluhniti igranju na violino, ki vas osupne, potem na kulturnih straneh časopisov iščite njegovo ime.

Bom ostala poslušalka in obiskovalka koncertov.

Mateja