Blog

Dnevi festivala se počasi zaključujejo. Sam še z nekaj več grenkobe, kot obiskovalci koncerta Klape Mali grad.  Gledam fotografije, berem bloge in  z veseljem ugotavljam,da je bil hrib premajhen za vse. Tradicionalno kot že na prvem njihovem koncertu na Kamfestu   je bilo tudi  ozvočenje slabo. Nekje sem prebral, da se je samo doli pri odru slišalo. Hmm,… ja tako je ponavadi tudi na drugih koncertih. Sploh kadar so na odru kakšne predstave in seveda klape.

Ko slišim melodije Dalmacije se spomnim mojih prvih vodniških dni, ki sem jih začel v Dalmaciji kot predstavnik za eno od večjih slovenski agenciji. Ja, ja, .. tam smo ga srali od jutra do večera. Seveda so bile te zabave bolj prefinjene, ob vinu, ribah in ob dalmatinski glasbi, ponavadi kar v živo.. Vse naše zabave so potekale na stari brkači, ki je čez dan imela vlogo ladje za prevažanje gostov, seveda pozimi so pa z njo lovili ribe nekje pri Jabolku sredi Jadrana.

 Tam sem padel tudi v tiste ritme Mediterana, spoznal kako lahko ljubiš lastno mesto, pa tudi če je narejen samo iz kamna. Upam, da vsi ti ljudje, ki so bili včeraj na koncertu, vedo v kakšnem mestu živijo ter da znajo to mediteranski duh  prinesti tudi v naš Kamnik. Sej veste, tako da se sprehodijo čez mesto, kakšno besedo rečejo s sosedom in se usedejo na prvo klopco, kjer odigrajo partijo šaha z njim.

Na moj devetnajsti  rojstni dan so mi na rivi v Trogiru zapeli komad, ki mi je v spominu še danes. Pojem si ga ob posebnih prilikah, seveda si ga malo prikrojim.

Kad bi svako jubi te samo pola od mene
Tvoja lipost kamena još bi jače zasjala
Puna justa jubavi kad ti šapnem ime
Kamnik moj,..

 Dok te truju sile zla
Znaj da čuvat ću te ja i slični meni
Moja ljubav bit će štit, naša ljubav bit će cvit
Samo kreni, rasti i cvitaj…

Kamnik moj :-)

Drugo leto pa Klapa Trogir, Dalmatino in Vinko Coce, A ne Goran?


 

.